Poletna godba pred magistratom

V četrtek, 21. junija 2012, na prvi koledarski poletni dan, so se v Ljubljani pred

mestno hišo četrt čez osmo zvečer zatresla tla. Ne, ni bil potres in tudi škoda ni bila tako

velika kot aprila pred 117 leti. Nasprotno, godbeniki PO Litostroj in PO Vič so naključne

sprehajalce »najlepšega mesta na svetu« nadvse navdušili s svojo dejavnostjo.

Ljudje so z odprtimi usti požirali njihove zvoke, nekateri so celo zaplesali, prav

vsakemu pa je glasba prišla do živega, da se ni mogel upreti rahlemu pozibavanju ob živahnih

ritmih, kot ga more povzročiti le ta najbolj abstraktna in najmanj doumljiva umetnostna vrsta.

Nabor skladb je bil karseda raznovrsten. Začeli so s skladbo The final countdown, ki

je povsem po naključju postala hit osemdesetih in nadaljevali z živahnimi blues ritmi, ki so

svojo zlato dobo doživeli v tridesetih letih prejšnjega stoletja, Boogie for band in Rimbalzello.

Nekoliko trše – rokerske poteze – so predstavili v dveh skladbah; prva tematizira

gledališke deske: On Broadway, druga pa zlasti v teh negotovih časih opozarja na nikoli

odvečno energijo optimizma: I feel good, vsem poznanega ameriškega »botra soula«, Jamesa

Browna. V ritmu eksotične sambe je izzvenela pesem Samba de Janeiro, skladba Oye como

va pa je v ritmu kubanskega čačačaja vzpodbujala občinstvo, naj bo pozorno zgolj na potek

Glasbeno potovanje se je nadaljevalo z judovsko svatbeno pesmijo, ki prav tako

vse udeležence veselega trenutka bodri k veselju: Havalah nagilah, v prirebi dirigenta

viškega pihalnega orkestra Josipa Grgasovića in nas pripeljalo do češke polke o sodčku piva:

Rosamunde. Melos bivše skupne države je zastopala srbska različica praznovanja pomladi – Đurđev dan.

Seveda pa godbeniki niso pozabili na zakladnico slovenskega narodnega ali

ponarodelega izročila, s skladbami: Na Golici in venčkom Avsenikovih skladb, katere je

dirigent litostrojskega pihalnega orkestra Grega Vidmar vpel v latinsko ameriške ritme:

Če te Gorenjc povabi, Gremo na Gorenjsko in Gorenjsko polko, znano tudi pod imenom

Klemanova polka. V to vrsto prav tako sodi skladba slovenskega priljubljenega skladatelja,

dirigenta in aranžerja Bojana Adamiča: Tratata.

Zaključek, ki ga je glasbe željna publika zahtevala s svojim aplavzom, pa sta

godbi v sinergiji obeležili s skladbo, ki sodi v železni repertoar tako folklornih skupin in

narodnozabavnih sestavov kot pihalnih in ostalih orkestralnih zasedb, Židano marelo.